Korenine segajo v Egipt (2. stoletje pred našim štetjem), kjer so z izdelovanjem mozaikov začeli že Grki in Rimljani. Prve izkopanine kažejo na 1. stoletje našega štetja – Pompeji, Herakunalej. Že takrat so vitraži veljali kot hišni prestiž, kasneje pa tudi kot stil umetniškega izražanja. Prvo vitražno sliko predstavlja Kristusova glava iz 10. stoletja našega štetja – Lorschki samostan v Nemčiji. Sprva so uporabljali barvano steklo, kasneje pa so s pomočjo dodajanja kovin in mineralov začeli izdelovati barvano steklo, ki ga poznamo kot “katedralno steklo”. Vitražna okna so se v evropskih katedralah začela uporabljati od 12. stoletja dalje, razcvet pa so doživela z gradnjo velikih katedral v 14. stoletju.

Kratek opis postopka:

– izdelava predloge
– izrez in sestava
– spojitev posameznih delov

V 18. stoletju so vitraži zašli tudi na necerkvena okna evropskih dvorcev. Od 1890 leta naprej je nastalo gibanje Art Noveau, njegov predstavnik Louis Tiffany pa je razvil tehniko dela z bakreno folijo, pri kateri vsako stekelce ovijemo z bakrenim trakom, nato pa ga pritrdimo na naslednje stekelce. Do takrat so za spajanje uporabljali svinec.

Danes so mozaični izdelki iz stekla zelo priljubljeni tudi v vsakdanjem življenju. Uporabljamo jih za stene, strope, tla, okna in vrata, za dodatke na stopniščih, fontanah in nosilcih. Prisotni pa so tudi v vsakdanjih predmetih kot so svetilke, vaze, sklede, krožniki, pepelniki in podobno.

TOP